Odločitev ni le formalna zmaga v registrskem postopku. Gre za jasen signal, da zakonsko določeno delavsko soupravljanje ni mogoče odpraviti s pravnim mnenjem, plačanim iz javnih sredstev, in političnim pritiskom.

Javni holding Maribor je bil ustanovljen leta 2020 z odlokom Mestne občine Maribor. Prvi odstavek 21. člena odloka (in enakovredna določba v aktu o ustanovitvi) je jasno določal, da dva predstavnika delavcev v nadzornem svetu holdinga izvoli in odpokliče Skupni svet delavcev (SSD) kapitalsko povezanih družb.

Takšna ureditev je veljala skoraj pet let brez pravnih zapletov – celo sodišče je pred registracijo holdinga preverilo zakonitost odloka in ni našlo ovir.

Gerdakova in Pušnik (oba iz SSD) sta skupaj z novimi člani nadzornega sveta začela postavljati vprašanja, ki niso bila vedno po godu županu in direktorju holdinga mag. Andreju Rihterju. Kmalu zatem je postalo aktualno pravno mnenje prof. dr. Saše Preliča, ki je trdil drugače kot pred petimi leti odvetniška družba Živko in Purg, ki jo je plačal župan z javnimi sredstvi za pripravo odloka o ustanovitvi holdinga.

Po mnenju dr. Preliča naj bi bila določba odloka v nasprotju z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), saj naj bi delavci lahko sodelovali pri upravljanju le v družbi, v kateri so zaposleni, ne pa prek skupnega sveta v obvladujoči družbi. Po njegovem mnenju je določba nična.

Boj za moč in denar

Na tej podlagi je Svet delavcev JHMB odpoklical Gerdakovo in Pušnika ter imenoval nova člana. Registrsko sodišče je spremembo najprej vpisalo, vendar sta se Gerdakova in Pušnik pritožila. Okrožno sodišče v Mariboru jima je ugodilo, Višje sodišče pa je zdaj dokončno potrdilo, da je odlok veljaven in da svet delavcev holdinga ni bil pristojen za odpoklic. Dokler mestni svet odloka ne spremeni, velja obstoječa ureditev.

Že pred sodno odločitvijo je župan Arsenovič na sejo mestnega sveta 21. oktobra 2025 predložil predlog spremembe odloka, ki je temeljil na Preličevem mnenju. Razprava je bila burna. Delavski predstavniki, predsednik Združenja svetov delavcev Slovenije Vladimir Šega in več opozicijskih svetnikov so opozarjali, da gre za politični manever.

Kljub temu je sprememba odloka (brisanje določbe o skupnem svetu delavcev) prejela 19 glasov za, ostali svetniki niso glasovali. Soglasno so jo podprli županovi svetniki, svetniki SD in Gibanje Svoboda (z izjemo Karin Jurše in Marka Slaviča).

Ob tem se je pokazalo, da v mestnem svetu obstaja tesno sodelovanje med županovo listo, SD in Gibanjem Svoboda, kljub temu da formalna koalicijska pogodba ne obstaja. Imenovanje dveh podžupanov iz vrst Gibanja Svoboda je po mnenju poznavalcev le eden od vidnih znakov tega sodelovanja.

Pri ključnih temah, kot je nadzor nad holdingom, ki upravlja z vodo, odpadki, energijo in javnim prevozom, se glasovi praviloma uskladijo.

Bo kdo sploh kdaj odgovarjal?

Javni holding Maribor ni zasebno podjetje, temveč osrednji mehanizem komunalne ureditve mesta. Občina prek njega upravlja storitve, ki jih financirajo občani. Nadzorni svet ima ključno nalogo nadzora nad poslovanjem, da se javna sredstva uporabljajo učinkovito in pregledno.

Delavski predstavniki v nadzornem svetu predstavljajo zaposlene, ki vsakodnevno zagotavljajo delovanje osnovnih storitev.

Poskus zamenjave Gerdakove in Pušnika z osebama, zaposlenima neposredno v holdingu, po mnenju kritikov kaže na širši vzorec: ko predstavniki delavcev delujejo samostojno in v interesu zaposlenih, postanejo nezaželeni.

Po mnenju avtorja primer odpira tudi vprašanja glede uporabe javnih sredstev za pravna mnenja. Medtem ko je odvetniška družba Živko in Purg pred leti utemeljevala zakonitost odloka, je kasnejše mnenje dr. Preliča trdilo nasprotno.

Sodišče je zdaj jasno potrdilo, da do spremembe odloka po zakoniti poti velja ureditev iz leta 2020.

Ob tem ostajajo odprta vprašanja politične odgovornosti. Kdaj bo župan Arsenovič priznal, da je šlo za poskus prevzema nadzora, in kako bodo svetniki SD ter Gibanja Svoboda pojasnili svojo podporo spremembam, ki vplivajo na delavsko soupravljanje?

Dokler javna podjetja ostajajo pod izrazitim političnim vplivom, se po mnenju kritikov zmanjšujeta preglednost in zaupanje javnosti. Sodna odločitev predstavlja pomemben precedens in potrditev veljavnosti obstoječe ureditve. Po mnenju avtorja pa mora slediti tudi politična odgovornost v praksi. Mariborčani si zaslužijo holding, ki ga nadzorujejo zakon in zaposleni, ne pa politični interesi.

Tukaj si lahko ogledate dokument (1 in 2 stran) – Sklep višjega sodišča zaradi vpisa sprememb v sodni register.