Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor so na novinarski konferenci, ki so jo priredili ob 85-letnici, opozorili na socialno izključenost in posledično osamljenost, s katerima se soočajo ljudje s takšno invalidnostjo. “Le če bomo slišani, bomo lahko enakopraven del družbe,” je danes poudaril sekretar društva Milan Kotnik.
Društvo gluhih in naglušnih Podravja Maribor ima danes okoli 650 članov in pokriva 41 občin. Gre za eno največjih in drugo najstarejše takšno društvo v Sloveniji, takoj za Ljubljanskim. Ustanovljeno je bilo 26. novembra 1933 in je najprej imelo 45 članov. Od leta 1990 ima sedež v Domu invalidskih društev Maribor na Trubarjevi ulici 15. “Zelo smo ponosni na vse, kar nam je do sedaj uspelo narediti. Društvo v Mariboru je skupaj s podružnico na Ptuju našim članom drugi dom,” je dejala predsednica društva Ernestina Savski. Ob tem pa dodala, da je pred njimi še veliko dela. “Največ na področju človekovih pravic, saj še danes nismo enakopravni člani družbe,” je dodala. Kotnik pa je še poudaril, da je gluhota nevidna invalidnost, zato se javnost ne zaveda s kakšnimi težavami se soočajo osebe, ki imajo težave s sluhom. Po njegovih ocenah je največja težava osamljenost, saj ostali težko komunicirajo z njimi. Skupnost gluhih, ki jo v največji meri predstavljajo v omenjenem društvu, je edina, s katero se lahko gluhi pogovarja, zato si želi, da bi bile takšne organizacije deležne večje podpore preostale skupnosti.
Sicer pa sta tako Kotnik kot Savska izpostavila še nestabilno financiranje in neuresničevanje pravice do tolmača, še posebej v šoli. Prav tako pa je na to opozoril tudi sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart. Težave s sluhom so po njegovih besedah invalidnost, s katero se posameznik najtežje tako osebno sooči kot funkcionira v družbi. “Nedopustno je, da se gluhi otroci ne izobražujejo v svojem jeziku,” je dejal in dodal, da so gluhi zaradi slabšega položaja v izobraževalnem sistemu med najslabše izobraženimi invalidnimi skupnostmi v Sloveniji in posledično zasedajo le slabše plačana delovna mesta.
Podpora vlade za vpis znakovnega jezika v ustavo jih je zelo razveselila, zato upajo, da se bo položaj gluhih na tem področju v prihodnosti spremenil. “Vse, kar želimo, je, da imajo gluhi pravico do svojega jezika,” je povedal Juhart. “Gluhota je invalidnost, ki ločuje človeka od sočloveka. To moramo nujno spremeniti,” je dodal.
So pa člani društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor ob 85-letnici delovanja pripravili tudi razstavo dosežkov, izdelkov in priznanj njihovih članov. V petek pa načrtujejo tudi dan odprtih vrat. Najbolj veselo pa bo 5. decembra, ko bodo v Narodnem domu Maribor pripravili slovesno proslavo.