Na pročelju Mariborske koče je pričvrščena spominska tabla, s katero se spominjajo in opozarjajo na dogodke med drugo svetovno vojno, ki so se zgodili 3. septembra 1944. Na uničenje nemške vojaške postojanke. In tam so včeraj postavili spominski venec.
3. september ima namreč za Mariborsko kočo izjemen zgodovinski in lokalni pomen
Na ta dan se je namreč leta 1944 zgodil požig Mariborske koče. Partizani so namreč požgali prvotno kočo, skupaj s Poštarsko kočo in Pohorskim domom. V koči so namreč imeli Nemci vojaško postojanko in to so partizani uničili. 3. september pa je tudi praznik Krajevne skupnosti Reka-Pohorje, ki spada v občino Hoče-Slivnica. Tradicionalno se na ta dan ob Mariborski koči organizira krajevna proslava s položitvijo spominskih vencev in prižiganjem sveč.
Tudi včeraj je bilo tako. Venčeslav Ogrinc, upokojeni brigadir, je ob položitvi venca poudaril velik zgodovinski in narodni pomen dogodkov, ki so se zvrstili v tem predelu Pohorja med drugo svetovno vojno. “Treba je vedeti, da je Štajerska bila del tretjega rajha, da je tu bil neprimerno večji nemški teror kot sicer, vendar odpor je bil. Odpor je bil že od vsega začetka. Bili so tudi, seveda, strahoviti protiukrepi, vendar vsaj leto 1944 je pa bilo tisto, ko se je organiziralo partizansko gibanje tudi na širšem področju. Ustanovljene so bile nove enote, ki so bile popolnjene, in seveda so postale toliko operativne, da so lahko že izvajale izjemno pomembne akcije, ali po Pohorju ali celo v dolini,” je povedal Ogrinc. In Mariboska koča je bila v tistem času postojanka, “lokacija, ki je omogočala kontrolo širšega območja tega dela Pohorja, je morala biti izločena. To pomeni, napad na kočo je bil nujen, in seveda pregon posadke, in žal tudi požig koče, kajti če se to ne bi zgodilo, bi seveda Nemci hitro obnovili svojo postojanko in se takrat v bistvu ne bi spremenilo čisto nič“. Tu je nastalo obsežno osvobojeno ozemlje, ki so ga Nemci občasno prečesavali s svojimi patruljami, vendar neke stalne zasedbe po tistem času ni bilo. In ravno ta gornji del je to omogočal, je še poudaril Ogrinc.
Ohranjanje spomina
Ogrinc je za konec še poudaril, da je treba ohranjati spomin. “Ker je to del naše narodne zgodovine, in če mi pozabljamo svojo bit in pa zaradi česa smo tu in da smo obstali in da je naš jezik obstal in narod kot celota, kajti bili smo obsojeni – po Judih bi zagotovo bili naslednji, ki bi nas uničevali. In seveda, kdor čaka, da ga bodo drugi osvobodili, seveda tega ne bo dočakal. Stvari moraš vzeti v svoje roke,” je izpostavil Ogrinc.
Narod, ki ne pozna svoje zgodovine, nima prihodnosti
“Narod, ki ne pozna svoje zgodovine, nima prihodnosti,” je v svojem govoru poudaril župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak in za naš medij dejal: “Tako da takšni dogodki so pomembni za vse. Hvala vsem, ki organizirajo, predvsem predsednici krajevne skupnosti in ostalim članom, društvu za ohranjanje vrednot ter ostalim, ki sodelujejo v programu. Odlično, da so tudi predstavniki šole tukaj, ker, kot je povedal gospod Ogrinc, ki govori iz glave, res pozna celotno zgodovino, predvsem tega območja, tudi širše. To je bila pomembna točka, ker ko se zgodi, da lahko naredimo veliko stvar, je pomembno več majhnih korakov. To je bil sigurno eden od teh korakov, torej, da danes govorimo slovensko. Mi bi bili verjetno naslednji v vrsti za Judi, Romi, smo bili tudi Slovani na spisku, tako da, če bi se vojna obrnila v drugo smer, vprašanje, kakšen jezik bi danes govorili na Slovenskem.” In seveda, nenazadnje, koliko bi nas ostalo: “To pa tudi. Razseljevanje, uničevanje je potekalo, torej v druge države bivše Jugoslavije, v koncentracijska taborišča, v zapore, kar je gospod Ogrinc povedal, tudi po tem, ko je nemška vojska začela izgubljati. Je prišlo do dejanskih zločinov, ubijanja civilistov in kot maščevanje osvobodilni vojski. Tako da, zelo pomembno je, da ohranjamo takšne dogodke, da se spomnimo, kaj se je v preteklosti dogajalo.”
Tudi praznik Krajevne skupnosti Reka-Pohorje
Zdenka Trinko, predsednica krajevne skupnosti Reka-Pohorje in občinska svetnica, pa je izpostavila: “Smo ena izmed tistih krajevnih skupnosti, ki spoštujemo zgodovino, spoštujemo naše žrtve za boj, naše žrtve za mir. Znamo to spoštovati, znamo to ceniti. Zato smo se tudi v krajevni skupnosti pred 47 leti odločili, da bo 3. september v bistvu praznik krajevne skupnosti Reka-Pohorje. In ravno zaradi tega potem vsako leto, točno na 3. september, organiziramo tukaj proslavo.” Spomnijo se na boje, na umrle, na narodnoosvobodilni boj, tudi zato, da mladi vedo, kaj se je dogajalo: “Res je. Skrbimo za to, da se ohranja v spominu, kajti tudi naša Osnovna šola Dušana Flisa Hoče ima spominsko tablo z obeležjem 32 padlih žrtev za NOB, tako da tudi tam pripravljamo dogodke, ne samo tukaj na Pohorju.”
