V Vetrinjskem dvoru so odprli razstavo slik ‘K visokim frekvencam’. Gre za slike, ki jih je ustvarilo 36 ljubiteljskih slikarjev in slikark, ki ustvarjajo v slikarskih delavnicah Natalije Šeruga Golob.
Kar 36 ljubiteljskih slikarjev je na razstavo prineslo po tri svoje slike, ki so jih naredili na delavnicah pri Nataliji Šeruga Golob.
Skupno jim je, da ustvarjajo
Avtorji in avtorice so različne starosti, vse od 17 do 85 let. Skupno pa jim je to, da radi ustvarjajo slike. Nekateri so šele začeli, nekateri prihajajo redno na delavnice, nekateri občasno, nekateri že več let, nekateri pa manj. Nekateri avtorji in avtorice prihajajo na delavnice zelo redko, nekateri samo na sobotne, drugi imajo dolgoletni staž rednega obiskovanja delavnic, pri tem pa so različno aktivni.
Slike ustvarjene z različnimi tehnikami in motivi
Njihova mentorica Natalija Šeruga Golob je akademska slikarka, ki ob svojem slikarskem delu že 25 let vodi različne slikarske delavnice. Ob odprtju razstave je poudarila: “Razstavlja 36 zelo različnih avtorjev. Nekateri obiskujejo slikarske delavnice že 20 let, eni pa so šele začeli. Tudi slike so različne. Ene so nastale s klasično tehniko, ene s podslikavami. Ene so narejene po reprodukcijah oziroma po predloi z edinim namenom, da se avtorj učijo. So tudi takšne, da so narejene vse v enem, takoj. Obstajajo pa tudi take slike, ki so nastale med tem, ko ustvarjalec išče svojo pot.”
Akademska slikarka, ki ljubiteljske slikarje že vrsto let uči, je še izpostavila, da gradijo delavnice in ustvarjanje na tem, da se učijo slikarske obrti in da se hkrati podajajo pogumno v novo in neznano. “Tako da manevriramo med tema dvema izhodiščema. Po eni strani učenje slikarske obrti, po drugi strani pa iskanje lastne govorice, opremljene z vso tradicijo,” je pojasnila Šeruga Golob.
Delo v slikarskih delavnicah poteka kot posredovanje slikarskega métjeja, slikarske obrti in seveda iskanje, razvijanje, artikuliranje lastne slikarske govorice. Pri učenju sledijo renesančnim vrednotam, kot so saper vedere (znati videti), imitatore della natura (gledanje, opazovanje, ki je temeljna vrednota), puro (jasno, čisto brez nepotrebnih okraskov), facilita (hitrost in lahkotnost pridobljena z marljivostjo) in seveda obvladovanje prikazovanja prostora. Opremljeni s tradicijo, preko različnih modernizmov in sodobnega slikarstva posamezniki iščejo lastno govorico. Pridobivajo zmožnost ločevanja slike in finega v umetnosti od praznega praskanja in barvanja po površini. Z dihom brez namena se podajajo med barve in na oglede razstav, tako sodobnih kot klasičnih, doma in v tujini.
Razstavljajo: Nevenka Andrejašič, Maša Čelebić, Jasna Dominko Baloh, Petra Fuks, Nada Furlan, Vesna Hojnik, Tadeja Huzjan, Minea Jevšek, Mojca Kavnik, Metka Kobolt, Zdravko Kocjančič, Nena Kotnik, Kristina Lešnik, Franci Majcen, Ema Maver, Mija Miše, Nada Najdenik, Mateja Ogorevc, Zdenka Pavlovič, Francka Pegan, Marija Podhostnik, Marta Rep, Dušan Selinšek, Urška Ribič Strmečki, Nataša Sirk Kovač, Tadeja Šeruga, Majda Šeruga, Bernarda Škrabar Damnjanović, Andreja Štok, Alenka Ušen, Anica Zafred, Agata Zagoršek, Janja Zimšek, Olga Zorenč, Sabina Žaja, Ivana Žolger
