Ni Festivala Lent brez Vlada Kreslina. Ja, tudi letos je bil Vlado Kreslin na Glavnem odru in to v taki kombinaciji, da smo lahko samo nestrpno čakali, kako bo ta kombinacija zvenela. Z big bandom Šentjur. In bilo je kaj za slišati – sveže, drugačno, pa vendar Kreslinovo.
Ko te prevzamejo pesmi
Vlado Kreslin je ponovno pokazal, da se leta pri njemu drugače šteje, iste pesmi pa v drugačni preobleki zvenijo tako, da jih ljudje takoj vzamejo za svoje. Ker so jih že tisočkrat slišali, tisočkrat peli, tisočkrat plesali na njih in se tisočkrat objemali, ko so jih prepevali. In tako je bilo tudi sinoči na Glavnem odru. Množica je sedela in stala, a nihče ni bil na miru.
Drugačno, a še vedno isto – dih jemajoče
Aranžmaji so bili torej drugačni. Nekatere pesmi skoraj iste, pri drugih so se morali obiskovalci za nekaj prvih hipov, taktov, tonov spogledati med sabo. In ugotoviti: “Jaaa, ta je – črna kitara je!” Ta je res zvenela noro dobra, odlična. Ja, Nekaj pa je res dobrih ljudi, je pel Vlado na začetku. In požel prvi aplavz in nato še tisoč naslednjih aplavzov, vzklikov, objemov med publiko. Kombinacija z Big bandom Šentjur je več kot odlična.
Noč neskončnih sanj za vse
Vlado z nepogrešljivim klobukom, v beli srajci, z energijo, ki je nima nihče takšne. Prehajal je iz pesmi v pesem lahkotno, sproščeno, igrivo, močno. In Big band Šentjur mu je sledil. Ali pa je Vlado sledil big bandu? Kdo bi vedel. Nastopili so skupaj, kot da so v isti vodi skupaj že tisoč let in še tisoč let bodo. Ni bil Dan neskončnih sanj ampak noč neskončnih sanj, ko je lahko bilo občinstvo zasanjano, zaljubljeno, igrivo, bojevito, ljubeznivo in odločno. Ker je bil na odru Vlado s svojimi pesmimi.
“Kaj bi rad bil, če bi še enkrat živel? Rad bi bil reka, voda in led, ko stopiš vame, objameš ves svet,” je prepeval Vlado. Oh, Vlado, če se še enkrat rodiš, bodi Vlado Kreslin.
Padajo, padajo ….
Pesem s sporočilom o nesmiselnosti vojne je prav tako zadonela in zahrumela skozi vroči zrak na Trgu Leona Štuklja v Mariboru – saj bomo še kdaj učakali Glavni oder na Dravi? – “Padajo, padajo karte po mizi, mladi fantje na Soči, Nadiži. Padajo, padajo srca in križi, mladi fantje na Soči, Nadiži …” Naj ne padajo nikjer več. Naj zmagajo pesmi. Tiste, ki potrebujejo glas Kreslina. Da jih poje in da nas popelje do čustev, ki peljejo k ljubezni.
In ja, pozorni obiskovalci so lahko videli, da je na koncu imel Vlado lentovsko majico. Ne več bele srajce, ampak eno tistih majic, ki bi jih marsikdo imel. Da bi z njo lahko pokazal pripadnost Festivalu Lent.
