Gospejna 13 je dvorec, ki ga kulturnovarstvena stroka varuje od leta 1992, ki je desetletja služil kot dom več družinam – in ki je bil novembra 2025 za hip že na pol poti na prodajni pult. Da se to ni zgodilo, je zasluga naključja, pozornosti ene same svetnice Karin Jurše in glasovalne večine, ki je v zadnjem trenutku dvignila roko.

Ko se podjetje z imenom stavbe ustanovi, še preden je stavba sploh v prodaji – naključje?

Zgodba se ne začne z dvorcem. Začne se leta 2023 v poslovnem registru, kjer se oktobra pojavi novo podjetje z zgovornim imenom: SH Global Gospejna d.o.o. Lastnik Tomaž Polak, ki ga javnost pozna prek podjetja SH Global, s tem imenom ne skriva namere – ciljal je na Gospejno, še preden je bil z lastnikom sklenjen kakršen koli dogovor.

Celotna zgodba se začne z Mišom Hölblom, bivšim lastnikom Radia City, ki je bil lastnik ene od parcel na lokaciji Gospejna. Po neuradnih informacijah, ki jih potrjuje več virov, je Hölbl želel graditi na svoji parceli, a mu zaradi spora z Arsenovičem to ni uspelo. Zato je parcelo prodal podjetju SH Global Gospejna, ki ga je leta 2023 ustanovil Tomaž Polak, ki se je očitno ujel v dogovarjanje z županom Arsenovičem tudi pri drugih spornih nepremičninskih poslih, ki jih zdaj preiskuje specializirano državno tožilstvo.

Načrti SH Global Gospejna, kot jih kaže načrt nove zgradbe, seveda ne bi bili možni brez sosednjih parcel in po porušitvi zgodovinsko pomembnega spomenika – dvorca na Gospejni 13, ki v svojih zidovih vsebuje tudi del starega mestnega obzidja.

Svobodina direktorica Javnega mariborskega stanovanjskega sklada slepo sledi Arsenoviču

Rešitev se je pojavila z nepričakovane smeri: parcelacija na Gospejni 13, ki jo je naročil in plačal JMSS. Zanimivo pri tem je, da je geodet račun za opravljeno delo izdal že 8. januarja 2024, ko naročilnice JMSS še sploh ni prejel. Le nekaj dni zatem je SH Global Gospejna kupil parcelo od Radia City.

Direktorica Irena Španinger je na seji mestnega sveta novembra 2025 pojasnila, da je sklad lastnik stanovanjske hiše na tem naslovu že dve desetletji, a nikoli ni bil lastnik zemljišča pod njo. Parcelacija je bila torej na videz legitimna potreba: urediti lastniško-knjižno stanje. Toda čas parcelacije – april 2024 – neobičajno sovpada s celotnim potekom posla.

Mestna svetnica Karin Jurše je na novembrski seji to sosledje označila z besedami, ki se jim je bilo težko izogniti: ali so bili postopki vodeni v korist vnaprej znanega kupca? Franc Kangler (SDS) je bil še neposrednejši – po njegovi oceni bi, če navedbe držijo, lahko šlo za koruptivno ravnanje.

Arsenoviču nagrada za posel, donatorstvo ali izsiljevanje za MBajk?

V središču preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je vprašanje, ki izhaja iz sledenja denarnim tokovom in prisluhom: ali je župan Arsenovič od Tomaža Polaka iz SH Global zahteval, da za to, da bosta občinski zemljišči sploh prišli na dražbo, zagotovi »sponzorstvo« Branika v višini najmanj 80.000 evrov? Po nekaterih ocenah naj bi bila obljubljena nagrada celo 150.000 evrov.

Po neuradnih informacijah naj bi Polak to obvezo omenjal Aleksandru Jovanoviću, s katerim je sicer sodeloval pri nepremičninskem poslu na Studencih. »Sponzorstvo za Branik, Barado ipd.« ali »moralni dolg do mesta« naj bi bila gesla, ki krožijo med Mariborčani za tisto, čemur preiskovalci pravijo nedovoljena nagrada javnemu uslužbencu, ulica pa podkupovanje.

Ekspresna prodaja občinskega zemljišča v enem dnevu

Postopek prodaje je stekel z neverjetno hitrostjo. V petek (4. 7. 2025) je bila oddana Polakova vloga, že v ponedeljek (7. 7. 2025) pa je sledil županov sklep o prodaji – v enem samem delovnem dnevu. Še bolj preseneča hitrost pregovorno počasnih uradnikov, saj so dražbo razpisali že v štirih dneh, v petek, 11. 7. 2025, sredi poletnih počitnic. Le naključna prisotnost drugih dražiteljev je povzročila, da je moralo podjetje SH Global Gospejna globlje seči v žep, kot je bilo očitno predvideno po domnevnem sponzoriranju Branika.

Ko je bil posel z zemljiščem zaključen, se je začel naslednji akt: JMSS je 5. novembra 2025 v letni načrt prodaje uvrstil dvorec Gospejna 13 – objekt, zavarovan kot kulturna dediščina od leta 1992. Razlaga direktorice Španingerjeve, ki je tudi vidna članica Gibanja Svoboda, je bila, da je zgradba tako dotrajana, da je ni smiselno obnavljati z njihovimi sredstvi, in da je treba ljudi nemudoma preseliti – čeprav so še do leta 2022 vlagali v njeno obnovo. Kakšno je stanje zgradbe, je razvidno tudi na sliki, ki kaže, da ni nič bolj dramatično kot pri drugih starih zgradbah v mestu.