Maribor napoveduje izgradnjo sežigalnice komunalnih odpadkov, a ključna vprašanja ostajajo odprta. Mestne oblasti projekt predstavljajo kot nujen korak k energetski izrabi odpadkov, vendar konkretni podatki o vplivih na okolje, stroških in dolgoročni upravičenosti še niso javno razjasnjeni.

Nekateri prebivalci opozarjajo, da bi načrtovana sežigalnica lahko še poglobila obstoječe težave v njihovem okolju. Na nedavnem sestanku v Mestni četrti Tezno so krajani izrazili skrb, da bi projekt lahko negativno vplival na kakovost življenja v tej soseski.

Zanimalo nas je, kakšna so stališča članov in članic mestnega sveta Mestne občine Maribor glede načrtovane sežigalnice v Mariboru. Poslali smo jim novinarsko vprašanje, v katerem smo jih povprašali, ali menijo, da bi se o tako pomembni zadevi morala opraviti širša razprava in ali bi morali o tem odločati tudi občani na referendumu.

Objavljamo odgovore tistih mestnih svetnikov in svetnic, ki so se odzvali. Žal nismo prejeli odgovorov vseh, a stališča, ki smo jih zbrali, ponujajo zanimiv vpogled v razmišljanja odločevalcev glede tega pomembnega projekta. Njihove odgovore objavljamo v celoti.

Podrobnosti o sežigalnici bomo razkrili v oddaji Vzhodna na BK TV, v četrtek, 19.3. ob 20. uri.

Maribor potrebuje sodoben pristop k odpadkom, ne srednjeveškega sežiganja

Igor Jurišič, Stranka mladih – Zeleni Evrope: “V Stranki mladih Zeleni Evrope ne podpiramo sežigalnice. Ne v Mariboru in ne kot koncept ravnanja z odpadki nasploh. Sodoben pristop namreč temelji na 6 R-jih, ki predstavljajo (žal v angleščini) Reduce, Reuse, Recycle, Refuse, Rethink in Repair. V kolikor bi se mesto res zavzemalo za okolje, bi sledilo tem šestim R-jem ali po slovensko zmanjševanje, ponovna uporaba, recikliranje, zavračanje (tu je mišljeno predvsem zavračanje nepotrebne embalaže), ponoven razmislek (torej ali je res nekaj odslužilo in hkrati ali nekaj iz oglasov res potrebujemo) ter popravljanje (kar tudi pozabljamo in raje kupimo novo in zavržemo nekaj, kar bi z majhnim popravilom ponovno služilo svojemu namenu). Navkljub pobudam med razpravo MOM ni storila NIČESAR, da bi se posodobila in tako je na mizi srednjeveški pristop s sežigom. Ogorčeni pa smo, da se z dokumentom mestni svet le seznanja. Zato smo prepričani, da bi bila potrebna širša razprava in to ne le o sežiganju, ampak o spremembi odnosa do odpadkov.”

Odločitev o sežigalnici naj temelji na strokovnosti, transparentnosti in evropskih standardih

Davorka Pregl, Gibanje Svoboda: “Kot vodja svetniške skupine Gibanja Svoboda v Mestni občini Maribor želim poudariti, da razumemo pomisleke dela javnosti glede projekta sežigalnice. Gre za pomembno odločitev, ki dolgoročno vpliva na zdravje ljudi in razvoj mesta. V Mariboru se pogovarjamo že mnogo let o tej zelo pomembni temi – kako dolgoročno urediti ravnanje z odpadki. Razumemo, da med ljudmi obstajajo pomisleki, predvsem glede zdravja in kakovosti zraka. V Gibanje Svoboda verjamemo, da mora odločitev temeljiti na jasnih strokovnih analizah, neodvisnih okoljskih presojah in popolni transparentnosti podatkov. Sežigalnica je lahko del sodobnega sistema ravnanja z odpadki, vendar le pod pogojem najstrožjih evropskih standardov in stalnega nadzora emisij. Hkrati pa moramo še naprej vlagati v zmanjševanje količine odpadkov in več recikliranja. Maribor potrebuje rešitev, ne prelaganja odgovornosti. Naše stališče je jasno: odločitev mora temeljiti na neodvisnih strokovnih analizah, najstrožjih evropskih okoljskih standardih in popolni transparentnosti do občanov. Zato menimo, da referendum ni nujno potreben, je pa vedno ena izmed legitimnih možnosti.”

Energetska izraba odpadkov v Mariboru zahteva pregledne in strokovne odločitve

Dejan Stanko, Gibanje Svoboda: “Moje osebno mnenje je, da gre pri projektu energijske izrabe odpadkov za pomembno in dolgoročno odločitev za mesto, ki ima finančne, okoljske in energetske posledice. Zato menim, da je nujna široka, strokovno podprta in transparentna razprava, v kateri so jasno predstavljeni vsi ključni parametri projekta – od investicijske vrednosti in finančne konstrukcije do vplivov na okolje in cene daljinskega ogrevanja. Kar zadeva referendum, gre za zakonit demokratični institut, o katerem je smiselno razmišljati takrat, ko so javnosti znani vsi bistveni podatki in ko je vprašanje jasno opredeljeno. V tej fazi se mi zdi ključno predvsem to, da so mestni svetniki in javnost pravočasno ter celovito seznanjeni z vsemi vidiki projekta. Odgovorne odločitve lahko sprejemamo le na podlagi popolnih in preglednih informacij.”

Sežigalnica odpadkov zahteva pregled vplivov in mnenje javnosti

Sonja Porekar Petelin, Gibanje Svoboda: “Zastopam stališče, da so naši odpadki naša odgovornost in da je najprej potrebno narediti vse, da se količine zmanjšajo. Predajati jih v druga okolja je neetično in v zadnjem času tudi ekonomsko nevzdržno. Osebno nisem apriori proti sežigalnici, vendar menim, da je treba temeljito preučiti vse vplive na okolje in posledično na lokalno prebivalstvo ter v razpravo vključiti širšo javnost. Sežigalnica odpadkov ni botanični vrt.”

Sežigalnica ni lokalna rešitev – zdravje Mariborčanov mora biti na prvem mestu

Karin Jurše, Gibanje Svoboda: “Čistih sežigalnic ni. To ni sežigalnica za 100.000 Mariborčanov, ampak za tisoče ton smeti iz celotne vzhodne Slovenije. In kam bodo šli vsi strupi? V naš zrak. V našo vodo. V našo zemljo. Zdravniki so jasni: v okolici sežigalnic se povečuje število primerov raka, srčnih bolezni, pljučnih obolenj in demence. Ali smo torej Mariborčani, še posebej iz Tezna, Nove vasi in Tabora, pripravljeni za par evrov prihranka na mesečni položnici dolgoročno žrtvovati lastno zdravje in zdravje naših otrok? Sežigalnice so posel – in to dober posel za tiste na vrhu. Ko zmanjka odpadkov doma, jih uvažaš od drugod ali celo zahtevaš subvencijo države, kot vidimo na primeru Danske. EU že desetletje odsvetuje finančno podporo novim sežigalnicam. Spomnimo se, ko je vsa Evropa opuščala premog, smo mi zgradili propadlo-koruptivni projekt TEŠ 6, ki ga davkoplačevalci plačujemo še danes. Odločitve o gradnji sežigalnice zato ne moremo prepustiti niti 45 mestnim svetnikom, kaj šele županu in njegovemu omizju za zaprtimi vrati. O sežigalnici moramo Mariborčani odločati sami – na lokalnem referendumu.”

Mariborčani morajo poznati vsa dejstva

Stojan Auer, Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti: “Projekt mariborskega župana Saše Arsenoviča – “sežigalnica” – odpira izjemno pomembna vprašanja prihodnjega razvoja mestnega okolja, javnega zdravja in varstva okolja, zato zahteva javno predstavitev vseh podatkov o projektu. Brez tega javnost težko razume, spremlja in sodeluje v postopkih, ki bodo imeli hude dolgoročne posledice na kakovost bivanja. Po našem mnenju je nesprejemljivo, da ne župan hkrati pa tudi njegove strokovne službe doslej niso vključili in predstavili strokovnih pomislekov zdravnikov, ki opozarjajo na morebitne vplive sežigalnice na javno zdravje. Ignoriranje takšnih opozoril pomeni kršitev pravice javnosti do pravočasne in celovite informiranosti o vprašanjih, ki neposredno zadevajo njihovo zdravje in okolje. Še bolj žalostno je, da ne država, kot tudi Mestna občina Maribor, doslej nista predstavila tudi nobenih strokovnih študij, ki bi laikom ali zainteresirani javnosti predstavile pogled iskanja možnosti alternativnih rešitev. V LPR – Listi za pravičen razvoj MČ in KS se vsekakor zavzemamo za evropsko naravnano pot iskanja alternativ (Zero Waste), v skrajnem primeru pa smo že napovedali začetek aktivnosti za izvedbo lokalnega referenduma.”

Mariborčani morajo odločati o sežigalnici

Lidija Divjak Mirnik, Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti: “Lista za pravičen razvoj MČ in KS je edina lista v mestnem svetu, ki o referendumu govori že več kot 4 leta. Še več, pripravili smo tudi gradivo o sežigalnici, ga na seji MS MOM razdelili vsem svetnikom in tudi razpravljali o tej temi. Že večkrat smo poudarili, da morajo ljudje odločiti o tem ali si želijo sežigalnice v mestu in posledično poslabšanja svojega zdravja in ali so pripravljeni to investicijo tudi plačati preko položnic. Zato seveda zagovarjamo širšo razpravo in tudi referendum na to temo.”

Za pametne odločitve Maribor potrebuje dialog, ne politizacijo

Jure Legvart, Arsenovič za Maribor: “Pot do odločitve je kompleksna, zato vam ne morem dati enostavnega odgovora. Mesto smo ljudje, ki pa potrebujemo tudi konstruktivno komunikacijo, ki pripelje do najbolj pametne odločitve. Vse ostalo je politiziranje, ne politika vodenja mesta, kar je naloga MS. Ta naj se sam vpraša, kako razmišlja in komunicira.”

Sežigalnica ni le tehnologija – odloča se o zdravju in prihodnosti Mariborčanov

Vladimira Cokoja, Klub samostojnih svetnikov: “V Klubu samostojnih svetnikov – Demokrati se zavedamo, da je odločitev o sežigalnici izjemno kompleksna, veliko je neznank in odprtih vprašanj ter dilem, saj lahko na eni strani prinaša energetsko izrabo odpadkov, manjšo odvisnost od deponij in sodobne standarde čiščenja, na drugi strani pa se odpirajo mnoga vprašanja o vplivih na okolje, primerni lokaciji, finančni konstrukciji investicije,…itd. Tako smo na eni strani soočeni s podporniki, ki poudarjajo napredne tehnologije, nasprotniki pa opozarjajo na zdravstvena tveganja in prednost recikliranja. Sama pa bi opozorila še na finančni vidik tveganja oz. na odprte dileme v zvezi s financiranjem investicije, saj je do sedaj znano, da celotno finančno tveganje za naložbo v celoti prevzame koncesionar. Ob tem ne smemo zanemariti tudi dejstva, da bi Snaga lahko zagotovila le okrog 14 tisoč ton odpadkov za sežiganje letno, preostalih 36 tisoč ton pa celotna vzhodna regija s Koroško in Prekmurjem. Zaradi velikega finančnega tveganja pri tako veliki investiciji, (ocenjeni na 60 mio EUR), za ravnanje z odpadki je še kako pomembno, da se pridobivanje energije ne sprevrže v nasedlo investicijo, kar lahko pomeni, izjemno visoko raven tveganja za koncesionarja. Naše stališče je, da je nujno potrebna širša javna razprava vseh deležnikov, v kateri naj najprej stroka osvetli odločevalcem vse prednosti, slabosti, finančna in druga tveganja in na drugi strani široko javno razpravo civilne družbe. Torej naj najprej stroka vsem deležnikom jasno predstavi svoja stališča in argumente za in proti in za tem še javno razpravo. Ker gre za tako pomembno tematiko z visokimi tveganji in mnogimi vplivi tako na okolje, kot na življenje ljudi, bi bilo prav, da bi o tem odločali občani in občanke na referendumu.”

Zahteva pojasnila pred odločitvijo o sežigalnici

Ljubica Jančič, SDS: “V svetniški skupini SDS se v tem trenutku ne moremo opredeliti do zastavljenega vprašanja, saj je v postopku preveč nejasnosti. Na seji MS 19.02.2026 bomo zahtevali pojasnilo kako so ustanovili podjetje, ter da nam posredujejo veljavne družbene pogodbe od Snage in EIOM.”

Maribor potrebuje odgovorno in strokovno odločitev o odpadkih

Aljaž Bratina, Arsenovič za Maribor: “Vsi skupaj se moramo zavedati, da je skrajni čas, da za odpadke, ki smo jih do zdaj v veliki meri odvažali v tujino, začnemo sistemsko skrbeti sami. Vrata za njihov sprejem se v številnih državah zapirajo, cene preostalih zmogljivosti pa močno naraščajo. Takšna odvisnost je dolgoročno nevzdržna. Če lahko odpadke z uporabo sodobne, okoljsko nadzorovane tehnologije energetsko izrabimo ter pri tem pridobivamo toplotno in električno energijo, se ponuja racionalna rešitev, ki združuje okoljski, energetski in ekonomski vidik. Gre za prakso, ki je v številnih evropskih mestih že dolgo uveljavljena. Nisem prepričan, da je tako strokovno in infrastrukturno kompleksno vprašanje primerno poenostavljati na referendumsko dilemo »za ali proti«. Morebitno referendumsko vprašanje bi namreč moralo hkrati jasno povedati tudi, ali so občani ob morebitni zavrnitvi pripravljeni sprejeti visoke in težko predvidljive stroške izvoza in obdelave odpadkov v tujini – kjer se ti na koncu prav tako termično obdelajo – ter se odpovedati možnosti dodatne vključitve proizvedene toplote v obstoječi sistem daljinskega ogrevanja v Maribor. Zato zagovarjam odprto, strokovno in transparentno razpravo, ki bo temeljila na podatkih, analizah vplivov in jasnih ekonomskih izračunih. Odločitev mora biti odgovorna in dolgoročna.”

Maribor potrebuje dolgoročne rešitve

Zdravko Luketič, Nova Slovenija – Krščanski demokrati: “Vsekakor je o investiciji s takšnim finančnim obsegom in pomembnimi vplivi na okolje treba opraviti širšo javno razpravo. O razpisu referenduma naj odloča mestni svet kot predstavniško telo občank in občanov, zato je prav, da o tej možnosti temeljito razpravlja. Smiselno bi bilo tudi, da se po zgledu dobre prakse pri projektu drugega tira do Kopra ustanovi neodvisno nadzorno telo zainteresirane strokovne civilne javnosti. To telo bi spremljalo izvedbo projekta ter stroške oziroma porabo sredstev, imelo sproten – tekoč dostop do vseh ključnih informacij in bo o svojih ugotovitvah redno obveščalo javnost! Na ta način bi zagotovili večjo transparentnost izvedbe projekta in porabe javnih sredstev. Pred odločitvijo o investiciji je treba pridobiti jasne odgovore na ključna vprašanja: Ali je predvideni finančni obseg investicije realen in ali bi po morebitni reviziji projekta zadostoval znesek 50 milijonov evrov? Ali bo investicijo podprla država z nepovratnimi sredstvi? Ali je mogoče pridobiti nepovratna sredstva iz proračuna EU (glede na informacije, da EU trenutno za termično obdelavo odpadkov nepovratnih sredstev ne namenja)? Kakšen bo finančni delež Mestne občine Maribor in ali je glede na trenutno zadolženost občina kreditno sposobna za pokritje svojega deleža? Kakšna bo letna finančna obremenitev občine zaradi plačila emisijskih kuponov? Ali izbrana lokacija ustreza vsem zakonsko določenim okoljskim zahtevam, zlasti glede oddaljenosti od stanovanjskih objektov? Če bodo odgovori na navedena vprašanja pozitivni, je projekt z vidika racionalnosti smiselno izvesti.

V prid izvedbi projekta – ob izpolnitvi zgoraj navedenih pogojev – govorijo tudi naslednji argumenti: Vseh odpadkov ni mogoče reciklirati, zato se del predeluje v sežigalnicah, kjer se iz njih pridobiva energija. V javnosti se pogosto omenjajo dobre prakse, kot je sežigalnica na Dunaju, kjer že od leta 1971 termično obdelujejo komunalne odpadke. Obrat letno proizvede približno 40.000 MWh električne energije in 470.000 MWh toplote za daljinsko ogrevanje, s čimer ogreje več kot 60.000 gospodinjstev. Primer dobre prakse v Sloveniji je tudi Energetika Celje, kjer toplarna na obrobju mesta proizvaja toploto in električno energijo iz termične obdelave odpadkov ter blata iz čistilne naprave. Za Maribor bi izgradnja naprave za termično obdelavo odpadkov pomenila pomembne koristi: zmanjšanje količin odpadkov na deponijah ter večjo stopnjo samozadostnosti pri ravnanju s komunalnimi odpadki. Z lastno napravo bi se povečala tudi zanesljivost oskrbe s toploto, saj mesto ne bi bilo več v tolikšni meri odvisno od uvoza zemeljskega plina in razmer na energetskih trgih. To bi lahko prispevalo k stabilnejšim in konkurenčnim cenam toplote za odjemalce. Hkrati bi se povečala energetska samozadostnost mesta, saj bi pomemben delež toplote za sistem daljinskega ogrevanja pridobili iz odpadkov. Gorivo iz odpadkov se po mednarodnih merilih šteje kot delno obnovljiv vir, pri čemer je ta delež ocenjen na približno 50 odstotkov. Težave z odpadki, ki so sorazmerne s potrebami sodobne družbe, lahko uspešno rešujemo na podlagi dobrih praks iz tujine ali slovenskih primerov, kot je Celje. Ključno pa je, da je ravnanje z odpadki umeščeno v celovit lokalni ali nacionalni sistem. Pri odločitvi o tako pomembnem projektu morajo biti zagotovljene odprta javna razprava, vključitev civilne družbe ter jasna in strokovno utemeljena pojasnila.”

Referendum le ob ustrezni seznanitvi prebivalcev

Vojko Flis, Gibanje Svoboda: “Ob hitrem razvoju novih tehnologij je to zagotovo vprašanje, ki zahteva temeljito širšo razpravo in morda referendum, ki pa je smiseln zgolj, če bodo meščani seznanjeni z ustreznimi dejstvi.”

Zdravje, okolje in javnost naj vodijo odločitev o projektu

Tjaša Gojkovič, Lista kolesarjev in pešcev: “V Listi kolesarjev in pešcev menimo, da gre pri sežigalnici za dolgoročno in strateško odločitev, ki bo pomembno vplivala na zdravje ljudi, kakovost zraka in razvoj mesta, zato mora biti razprava bistveno širša, strokovno utemeljena in transparentna. Pred kakršnokoli odločitvijo je nujna neodvisna presoja vplivov na zdravje in okolje ter jasna predstavitev alternativ. Javnost mora imeti realno možnost sodelovanja v postopku. Vprašanje referenduma je legitimno, če se izkaže, da projekt nima zadostne družbene podpore ali da javnost ni bila ustrezno vključena. V vsakem primeru pa mora biti odločanje odprto, vključujoče in v javnem interesu.”

Razprava o sežigalnici v Mariboru tako odpira številna vprašanja, na katera dokončnih odgovorov za zdaj še ni. Jasno pa je, da gre za odločitev, ki bo dolgoročno vplivala na mesto in njegove prebivalce, zato bo ključnega pomena odprt dialog, podprt s strokovnimi argumenti in vključevanjem javnosti.

Več podrobnosti boste lahko izvedeli v oddaji Vhodna na BK TV, v četrtek, 19.3. ob 20. uri.