Načrtovana prenova Gregorčičeve ulice s Trgom generala Maistra, Tyrševe ulice in dela Ulice heroja Staneta razburja del stanovalcev in uporabnikov območja. Skrbijo jih predvsem ukinjanje parkirnih mest ter način njihovega vključevanja v načrtovanje prenove. Opozarjajo, da parkirišč primanjkuje že zdaj, zato želijo, da se najprej zagotovi ustrezna alternativa.
Na težave opozarjajo Bor Greiner, Matjaž Mulej, Borut Ambrožič in nekdanja mestna svetnica Karin Jurše.
Dobili so dopis o prenovi, želijo pa sodelovati pri odločanju
Mestna občina Maribor je stanovalcem, lastnikom in najemnikom lokalov, zaposlenim na območju ter drugim uporabnikom poslala dopis s podpisom mariborskega župana Saša Arsenoviča. V njem jih seznanja, da bo občina nadaljevala prenovo in oddala javno naročilo ter da bodo na srečanju v živo izvedeli več podrobnosti o prenovi.
Med nekaterimi stanovalci je ob tem završalo. Ne želijo biti zgolj seznanjeni z že načrtovanimi spremembami, temveč želijo imeti besedo pri odločanju. Eden njihovih glavnih pomislekov je zmanjševanje števila parkirnih mest.
Bor Greiner: »Problem je, da smo se mogoče nehali pogovarjati. Vsak ima pravico do tega, da je slišan«
Bor Greiner živi v bližnji Slovenski ulici, ki je vzporedna z Gregorčičevo. Sam, kot pravi, akutnega problema s parkiranjem nima, saj se je pred sedmimi leti odločil za souporabo vozil. »Jaz stanujem ulico nižje in nimam tega akutnega problema z avtom, ker sem se sedem let nazaj odločil, da je car sharing nekaj, kar bom poskusil, in z Avant2Go super živim. Ampak ali je to res lahko rešitev, ko lahko vsilim ljudem tukaj, da rečem: “Pa kaj se vi tu prepirate, saj je par parkirnih prostorov, saj pa je tam car sharing, pa ga lahko uporabljate?” Vsi mi bi radi imeli lepše mesto. In jaz razumem stanovalce Gregorčičeve, ki so zdaj jezni. Ker ulica je že lepa, da bi bila pa še lepša tako, da njihovi avti nimajo kam iti, je pa pač problem.”« In pri tem opozarja: »Tako reševanje, ko ti skočiš, preden rečeš “hop”, je malo problematično, ker dokler ti stanovalci tukaj ne vedo, kam bodo svoje avtomobile dali, je tudi fajn, da mogoče pa počakamo, preden jih ven vržemo. Ni problem v tem, da je Maribor lepo mesto. Problem je v tem, da smo se mogoče nehali malo pogovarjati. Ker kdo pa lahko odloča o avtomobilih stanovalcev na Gregorčičevi? Jaz? Ti? Mi? Ali je fajn, da je njihov glas slišan, pa da fejst šteje?«
Pravi še, da je nujno, da se sliši in upošteva glas stanovalcev: »Žal moram povedati, da nekatere stvari, ki se jih pravilno rešuje in demokratično, so zelo počasne. In ko se nekomu mudi, se pač jaz vprašam, zakaj se nekomu mudi to nemudoma zdaj rešiti. Če smo se zdaj že dve leti o tem menili, se še malo pogovarjamo, ali pa skopljemo eno luknjo več, da bodo ti avtomobili imeli kam se dati. Ker normalno, mogoče pa je mesto postalo pretesno, da bi vsak imel avtomobil za šankom ali pa pred vrati. V redu. Kaj pa je alternativna rešitev za gospoda, ki ima tukaj vhod, tukaj pa avto, če ga ne sme več tukaj imeti? Dokler nimamo te rešitve, ne moremo razmišljati o tem, da še bolj olepšamo mesto. Pač treba počakati, pa to rešiti.«
Ob tem, da misli, da bi morali stanovalci od Gregorčičeve, Slovenske, Tyrševe, Strosmajerjeve, nenazadnje tudi Slomškovega trga, kjer so tudi načrtovane velike spremembe, imeti več besede pri odločanju, ne samo da jih seznanijo, se spominja težav v Kamnici s cono 30. »Nismo že mi imeli izkušnje v Mariboru, ko smo šli v Kamnico pa rekli: “Vi boste imeli to omejitev 30?” Preden smo njih vprašali. Pa to je podobna zgodba! Saj pa ne moremo zdaj, ko smo ugotovili, da pa so ljudje v centru nekaj lepega dobili, pa so malo privilegirani, zdaj zgodbo obrniti, pa jih narediti deprivilegirane. Vsak ima pravico do tega, da je slišan.«
In dodaja: »Potem pa je tudi fajn, da nekdo, ki upravlja z našo skupno srečo, temu prisluhne, pa reče: “Tu moramo pa malo zabremzati, tu moramo pa malo pospešiti.” Ne pa da kar pač: “To bo tak, kot sem jaz rekel.” Od kdaj nam te ideje, da od zgoraj dol, demokracija najboljše deluje? Demokracija najboljše deluje od spodaj navzgor ali pa drug ob drugem. Po domače povedano: seveda imajo stanovalci na Gregorčičevi besedo pri tem, kako bo Gregorčičeva urejena. Morda celo največ.«
Matjaž Mulej: »Naj najprej naredijo parkirne hiše, potem pa se lahko o teh stvareh pogovarjamo.«
Matjaž Mulej, ugleden meščan in stanovalec Gregorčičeve ulice, je eden tistih, ki so se odzvali na načrtovano prenovo. Med drugim ga skrbi morebitno odstranjevanje drevja. »Jaz mislim, da so drugi deli mesta bolj potrebni posega kot Gregorčičeva. Tu imamo na celi razdalji od prve gimnazije do konca križišča proti Gosposvetski drevje. Edino ta konec ga ima samo na eni strani, ampak zato pa toliko bolj košatega. Tako da ne vidim nobenega resnega razloga, da bi tukaj kaj spreminjali.«
Izpostavlja, da sta Lent in del Koroške ceste z Glavnim trgom že tako rekoč zaprta za promet s spremenjenim prometnim režimom ter da ob načrtih, da bi zaprli tudi bližnji Slomškov trg, postajajo Gregorčičeva in druge ulice v centru vse bolj obremenjene. Opozarja tudi, da še ni parkirne hiše, v kateri bi lahko stanovalci in drugi uporabniki parkirali. »Naj najprej naredijo parkirne hiše, potem pa se lahko o teh stvareh pogovarjamo. Prej nima smisla.« Poudaril je, da so stanovalci dobili dopis Mestne občine Maribor in da so v odziv nanj ustanovili civilno iniciativo. »Dobili smo en dvostranski dokument, poln praznih fraz in monopola odločanja. To nas moti.« Trdi, da bi morala Mestna občina Maribor pred sprejetimi odločitvami vprašati stanovalce za mnenje in ga tudi upoštevati: »Imate vi radi, da vaša kuhinja spreminjajo brez vas? Ne gre, ne. Ne more biti pametno, ne. V vsakem lokalnem predelu so interesi lokalnih ljudi jasni in bistveni. To je treba upoštevati.«
Borut Ambrožič: »Mnogokrat se po pol ure ali več vozimo v krogu in iščemo parkirno mesto«
Že dlje časa so nezadovoljni tudi nekateri imetniki dvoletnih dovolilnic za parkiranje. Med njimi je Borut Ambrožič. »Tisti, ki smo imetniki plačanih dvoletnih parkirnih dovolilnic, opažamo že zadnja tri leta, ko se vračamo popoldne v ulico ali v okoliške ulice, ki so sestavni del parkirne cone 3, da se mnogokrat po pol ure ali več vozimo v krogu in iščemo parkirno mesto, ker je ta naša ulica enostavno preobremenjena zaradi neposredne bližine kulturnih točk, športnih točk, turističnih točk Maribora.« Zato imajo tudi svojo pobudo, povezano z režimom parkiranja: »Zato je pravzaprav ena od naših pobud ali pa zahtev tudi ta, da če že pride do prenove, se upošteva posebni režim parkiranja, ki daje prednost prebivalcem, vzporedno pa se seveda rešuje dolgoročne ali pa srednjeročne rešitve parkiranja v obliki garažnih hiš in podobno.« Opozarja tudi: »Ni za pozabiti, da v osmih letih občini ni uspelo izvesti ali pa privabiti investitorja ali pa tudi sama investirati v prepotrebne garažne hiše, in so trenutna neka razmišljanja, niti ne obljube, pravzaprav samo nekaj visoko v oblakih. Neka konkretna rešitev za nas, prebivalce, pa je daleč na obzorju.«
Karin Jurše: Denar za prenovo bi bilo po njenem mnenju koristneje porabiti drugje. »Ali je sedanja garnitura sposobna dejansko narediti projekt za denar in v roku, kot nam obljubljajo?«
Karin Jurše, ki je bila še nedavno mestna svetnica v Mestni občini Maribor in je prav tako doma na tem območju, odpira tudi vprašanje porabe denarja. »Če mi nekdo kot župan, recimo, hoče razložiti, da bo mojo kakovost življenja povečal s tem, da bo za 7,7 milijonov uredil teh bogih 600 metrov Gregorčičeve in pa Maistrovega trga, je treba pač reči, da mogoče je ta denar koristneje uporabiti kje drugje. Kot primerjavo: v letošnjem letu smo sprejeli na mestnem svetu, da se bo približno štiri kilometre cest uredilo za 1,6 milijona, štiri kilometre cest! In zdaj se pač vprašaš: a dodaten milijon, ki ga nudiš za novo kuliso v centru Maribora, odtehta to, kar bi lahko za ostale dele Maribora pomenilo bistveno izboljšanje, torej cestišč, pločnikov in še česa drugega.« »Tako da iz tega razloga je seveda prvenstveno vprašanje: ali nekdo, ki upravlja z našim denarjem, torej z mojim, tvojim, torej vseh nas, ki dajemo v proračun, s tem umno upravlja ali ne. Drugo vprašanje je pa naslednje. Če se bi recimo celo tukaj soglašali tudi mi stanovalci in prebivalci te občine … Ali je sedanja garnitura sposobna dejansko narediti projekt za denar in v roku, kot nam obljubljajo. Pomislimo samo na center Rotovž. Začeli smo pred dobrimi petimi leti, obljubljali so, da bo gotovo v dveh letih, za 25 milijonov. Zdaj je poteklo že pet let, cena je narasla do 40, jaz pravim, da bo na koncu še več kot 40, in nisem sigurna, da bo na koncu nekdo rekel: “To je bil odlično izpeljan projekt”« je dejala Jurše.
Jurše ocenjuje, da se pri projektih mestne oblasti prepogosto dogaja, da presežejo napovedane roke in vrednosti, odgovornost za to pa se po njenem mnenju prelaga drugam. Zaradi dosedanjih izkušenj izraža nezaupanje v izvedbo novih projektov in jim nasprotuje. »Jaz vem, da se radi ljudje hvalijo, ko režejo trakove, pa rečejo: “Evo, ta klopca, ta pločnik, to je moja zasluga.” Kadar pa se pri projektih zgodi, da presežejo roke in presežejo zneske, ki so vnajprej obljubljeni kot tisti, ki bodo končni, je pa seveda vedno kriv nekdo drug. Čudežno, ne? Prav zanimivo je to gledat. In v zadnjih osmih letih je takšnih projektov že toliko, da več ne moreš reči, da gre za neko napako, ki se je slučajno zgodila, covid kriza, karkoli, posledica česarkoli, ampak lahko ugotoviš, da je to že nek modus operandi, kjer, glej, čudežno, ne, res vsak projekt, ki se ga primemo, je bodisi 100-krat podražen, bodisi preseže vse roke, in to pač ni odraz nekega umnega gospodarja, ki bi znal gospodarit z mojim denarjem. Tako da iz tega razloga absolutno nasprotujem kakršnimkoli podvigom zdajšnje oblasti« je še pojasnila.
Razumejo željo po manj vozilih, a najprej želijo rešitev za parkiranje
V dopisu, ki so ga prejeli stanovalci in drugi uporabniki območja, je med drugim zapisano: »Spremembe v parkiranju se obetajo tudi po prenovi območja. Največja sprememba bo na Trgu generala Maistra, s katerega bo umaknjenih večina parkirnih mest, uveden bo skupni prometni prostor, kar pomeni, da bo skozi območje možno prehajanje z avtomobilov ob prednostnem upoštevanju pešcev, kolesarjev, drugih udeležencev in pa tudi malih električnih vozil Maister, vozil Prostoferja in taksijev.« Tudi sicer se v centru načrtuje ukinitev več parkirnih mest, na primer na Slomškovem trgu, z željo, da bi bilo v centru vse manj vozil.
Jurše izpostavlja: »V tem pismu, ki so nam ga poslali, je poetično napisano, da moramo razumeti, da seveda avti ne morejo bit več v centru mesta, da moramo razumeti, da enkrat pa ta garaža bo. Jaz ne vem, zakaj bi morala jaz karkoli razumeti že vnaprej. Jaz bi razumela, da neko umno vodstvo najprej reši zadevo na način, da bom lahko funkcionirala tudi od jutri dalje, na tak ali drugačen način. Zaradi mene lahko naredijo kvalitetnejši avtobusni prevoz, ki bo res dovolj frekventen in ki bo res povezoval točke, ki ljudi zanimajo, da ga bomo seveda uporabljali, ker v tujini te težave nimamo, in šele potem ugotovijo, da pač ljudje imajo preveč avtomobilov. Super, se strinjam, ampak torej najprej dajmo rešiti zadevo, kako bomo jutri funkcionirali, potem pa rešujmo to, da bomo pač zapravili zopet 7,7 milijonov, ki na koncu ne bo ta denar, ampak bo mnogo višji, to vam že zdaj povem.«
Kakšne meritve so opravili in kaj so dejansko pokazale?
V dopisu je zapisano tudi: »Meritve prometa so pokazale, da je delež pešcev in kolesarjev skoraj enak delež motornih vozil, pogoji so danes marsikje slabši.« Ob tem se zastavljajo vprašanja, kakšne in kdaj so bile meritve opravljene ter kaj so dejansko pokazale.
Jurše se sprašuje: »Jaz ne vem točno, kaj je to za merilo, ali je to deset avtov pa deset pešcev, ker namreč več kot deset pešcev na tej ulici žal ni. Torej, generalno vzeto, tisti, ki tu živimo že, recimo temu, več kot 50 let, lahko vemo in vemo, da dejansko po Gregorčičevi se nikoli ni sprehajalo. Sprehajalo se je po Gosposki. In Gosposka je prazna. Prazne so trgovine, prazna je ulica. Prav tako je Gregorčičeva ulica, kjer ne vem, zakaj bi se nekdo tam sprehajal, ker če se hočeš sprehajat, se sprehajaš po parku, ki je 5 metrov višje. Tako da iz tega razloga je seveda ta teza, da so merili promet in ugotovili, da zato, ker je pešcev in kolesarjev isto kot avtomobilov, potem pomembno, da naredimo prostor za pešce in kolesarje, je pač malo iz trte zvita. V normalnih mestih skrbijo najprej za to, da čim več površin v mestu spremenijo v zelene površine, ne pa betonirajo. Mi smo pač postali neka betonska zgodba, ne? In lahko bi človek rekel, da ti imaš torej neko hišo, za njo urediš pročelje v marmorju, da ga ljudje lahko vidijo, se hvalijo, ob tem pa ti drastično spušča streha. Sicer seveda je to pročelje lepo, ampak ali bo streha lahko to ignorirala?«
Za pojasnila smo se obrnili na Mestno občino Maribor
Na Mestno občino Maribor smo se obrnili z vprašanji o konkretnih rezultatih teh meritev, kako in kdaj so jih izvedli. Vprašali smo jih tudi, kaj se bo dejansko naredilo in zakaj po mnenju kritičnih stanovalcev njihova stališča niso bila slišana oziroma upoštevana. Zanimalo nas je tudi, kdaj in kje bo srečanje s stanovalci, lastniki in najemniki lokalov, zaposlenimi ter drugimi uporabniki območja.
Odgovorov še nismo prejeli. Ko in če jih bomo prejeli, jih bomo objavili.
