Univerza v Mariboru (UM) bo 12. maja dobila novega rektorja, pred volitvami pa sta se na BK TV soočila kandidata, redna profesorja dr. Mitja Slavinec in dr. Dean Korošak. Soočenje je odprlo vprašanja razvoja univerze, njenega položaja v mestu in regiji, financiranja, mednarodne prepoznavnosti ter odnosa do študentov in zaposlenih. Naj spomnimo soočenje bi moralo biti dvorane v prostorih rektorata UM, a ga je rektor dr. Zdravko Kačič prepovedal. Med tem, ko je Slavinec ostro obsodil dejanje Kačiča in si želi odprte univerze do davkoplačevalcev, pa je Korošak stopil v bran Kačiču in sam ni videl potrebe po takšnem javnem soočenju na rektoratu UM.

Univerza na razpotju

Že uvodoma sta kandidata razkrila različna pristopa k vodenju univerze. Slavinec je poudaril ambicijo in željo po preboju univerze: »Želim si, da bodo moj mandat na koncu ocenili, da sem bil eden najboljših rektorjev.« Korošak pa je izpostavil predvsem dolgoletno poznavanje institucije in njenega delovanja: »Vem, kaj ta institucija potrebuje, kaj zmore, kam gre in kaj ji manjka.«

Ob vprašanju voditelja, ali je Univerza v Mariboru res povezana institucija ali zgolj zveza posameznih fakultet, je Korošak poudaril, da gre za trdno povezano univerzo, saj deluje kot ena pravna oseba. »Imamo tudi na nek način solidarnostno povezavo med članicami.« Slavinec pa je ocenil, da formalna povezanost še ne pomeni tudi dovolj močne dejanske povezanosti in odprtosti navzven. »Vidim še več možnosti za izboljšanje, predvsem za večjo odprtost univerze do okolja.«

Soočenje na BK TV odprlo ključna vprašanja prihodnosti univerze

Soočenje so zaznamovala tudi vprašanja pomembnih imen univerzitetnega prostora: nekdanjih rektorjev dr. Ivana Rozmana, dr. Igorja Tičarja in dr. Ludvika Toplaka, generalne sekretarke Sindikata Univerze v Mariboru dr. Marije Javornik ter vršilke dolžnosti prorektorice za študentska vprašanja Pine Slaček.

Rozman opozoril na padec ugleda univerze

Pomemben del soočenja je zaznamovalo vprašanje nekdanjega rektorja dr. Ivana Rozmana, ki je opozoril na zmanjšanje števila študentov, padec na mednarodnih lestvicah in izgubo nekdanje prepoznavnosti Univerze v Mariboru.

Rozman je kandidata vprašal, kako nameravata izboljšati položaj univerze na lestvicah, okrepiti mednarodno prepoznavnost ter povečati pripadnost zaposlenih univerzi.

dr. Mitja Slavinec je pri odgovoru poudaril predvsem pomen odnosov med ljudmi. »Stavim na dobre medsebojne odnose, na manj postopkov in več zaupanja.« Po njegovem bi več pripadnosti univerzi ustvarilo tudi boljše delovno okolje. Napovedal je tudi uporabo avtomatskega prevajanja predavanj v angleščino, s čimer želi univerzo bolj odpreti tujim študentom.

dr. Dean Korošak pa je poudaril, da mednarodne lestvice pogosto merijo predvsem finančno moč univerz in ne nujno kakovosti izobraževanja. »Biti uvrščen na lestvico ne more biti cilj univerze.« Dodal je, da morata ostati ključni nalogi univerze vrhunsko raziskovanje in kakovostno izobraževanje študentov.

Lestvice, raziskovanje in vprašanje ugleda

Razprava o mednarodnih lestvicah se je nadaljevala tudi v pogovoru z moderatorjem. Na neposredno vprašanje, ali se zavezuje, da bo Univerza v Mariboru v štirih letih ponovno na glavni šanghajski lestvici, je Slavinec odgovoril kratko in jasno: »Da.« Ob tem je poudaril, da lestvice niso edino merilo uspeha univerze. »Najpomembnejše merilo je, kakšne kompetence in kakšne kariere lahko dobijo naši študentje.«

Korošak je pri tem opozoril, da univerze po svetu danes tekmujejo v bistveno drugačnih razmerah kot pred leti. »Cilj univerze mora biti, da izpolnjuje svojo strategijo.« Dodal je še, da želi nadaljevati razvoj univerze na raziskovalnem področju in pri investicijah, ki so trenutno v teku.

Moderator je odprl tudi vprašanje zaposljivosti diplomantov in njihovega odhajanja v tujino. Korošak je kot primer uspešne zgodbe izpostavil podjetje Skylabs, ki je po njegovih besedah uspelo nekatere diplomante privabiti nazaj v Maribor. Slavinec pa je poudaril, da mora univerza študentom pomagati graditi kariere že med študijem. »Cilj mora biti, da našim študentom zagotovimo kariere in zaposlitve pri nas doma.«

Tičar odprl vprašanje kompetenc za vodenje univerze

Nekdanji rektor dr. Igor Tičar je opozoril, da rektor ni zgolj akademski vodja, ampak tudi poslovodni organ univerze.

Slavinec je pri odgovoru izpostavil svoje izkušnje dekana, državnega sekretarja, poslanca in dolgoletnega predsednika Slovenske potapljaške zveze. »Naučil sem se, kako omejena sredstva razdeliti tako, da vsak dobi tisto, kar potrebuje.« Poudaril je tudi, da mu politične izkušnje pomagajo razumeti sistem odločanja. »Če poznaš, kako sistem funkcionira, si lažje odpiraš marsikatera vrata.«

Korošak pa je poudaril pomen sodelovalnega vodenja in dobre ekipe. »Kompetence rektorja so tudi to, da si zna izbrati kompetentno in odlično ekipo.« Ob tem je opozoril, da univerze ni mogoče voditi na enak način kot gospodarske družbe, saj gre za skupnost ljudi, ki po koncu mandata ostane del iste akademske skupnosti.

 V.d. prorektorice za študentska vprašanja odprla vprašanje študentske izkušnje

Vršilka dolžnosti prorektorice za študentska vprašanja Pina Slaček je kandidata vprašala, kako bosta študentom zagotovila celostno študijsko izkušnjo.

Slavinec je napovedal ustanovitev fundacije Univerze v Mariboru, več štipendij, več sredstev za študentske svete in dodatno podporo športnim dejavnostim. »Potrudil se bom, da bodo študentska leta imeli v spominu kot najlepša leta svojega življenja.« Napovedal je tudi uvodno brucovanje za vse fakultete Univerze v Mariboru.

Korošak pa je poudaril, da študentsko življenje ni le obiskovanje predavanj. »Biti študent Univerze v Mariboru ne pomeni samo hoditi na predavanja in vaje, temveč živeti študentsko življenje.« Posebej je izpostavil pomen študentskih domov, športnih aktivnosti in razvoja novih študijskih programov na področju športa.

Ko je moderator oba vprašal, kaj bo študent opazil že po enem letu njunega mandata, je Korošak odgovoril, da več aktivnosti, večjo povezanost med univerzo, mestom in gospodarstvom. Slavinec pa je dejal, da bodo spremembe vidne že prvi dan z uvedbo skupnega brucovanja.

Javornikova opozorila na odnose in komunikacijo

Generalna sekretarka Sindikata Univerze v Mariboru dr. Marija Javornik je odprla vprašanje komunikacije z zaposlenimi in odnosa vodstva do konfliktov.

Korošak je odgovoril, da sam sistemskega problema ni zaznal, a poudaril, da mora vodstvo prevzeti odgovornost, kadar gre za resnejše težave. »Če je to res sistemski problem, je to problem rektorja.«

Slavinec pa je napovedal spremembo organizacijske kulture in manj administrativnega pritiska na zaposlene. »Ne bo več v petek mailov, ko je treba nekaj narediti do ponedeljka.« Ob tem je izpostavil tudi večjo uporabo umetne inteligence za razbremenitev administrativnih opravil.

Pri vprašanju konfliktov med zaposlenimi in vodstvi fakultet je Slavinec poudaril predvsem pomen preventive in zgodnjega pogovora. »Konflikte je najlažje reševati tako, da jih zaznaš in začneš reševati na začetku.« Korošak pa je poudaril pomen dialoga in spoštljive komunikacije znotraj akademske skupnosti.

Toplak o povezovanju Vzhodne Slovenije

Nekdanji rektor Univerze v Mariboru in rektor Alma Mater Europaea dr. Ludvik Toplak je odprl vprašanje povezovanja raziskovalnih in razvojnih potencialov Vzhodne Slovenije ter sodelovanja javnih in zasebnih visokošolskih ustanov.

Slavinec je poudaril, da je Slovenija premajhna za delitve. »Na vseh področjih moramo iskati povezave in sinergijske učinke.« Po njegovem lahko le povezovanje okrepi razvoj regije.

Korošak pa je opozoril na vse večje razlike med Vzhodno in Zahodno Slovenijo ter poudaril pomen projektnega povezovanja. »Znati se moramo povezovati znotraj Vzhodne kohezijske regije.«

Dve viziji iste univerze

Soočenje je pokazalo dve precej različni viziji razvoja Univerze v Mariboru. dr. Mitja Slavinec stavi na večjo odprtost, močnejše povezovanje z okoljem, hitrejše spremembe in izrazitejšo prisotnost univerze v javnem prostoru. dr. Dejan Korošak pa poudarja stabilnost, nadaljevanje investicijskega cikla, sodelovalno vodenje in postopne spremembe brez sunkovitih prelomov.

Volitve bodo 12. maja, odločitev akademske skupnosti pa bo določila ne le novega rektorja, temveč tudi smer razvoja Univerze v Mariboru v prihodnjih letih.

Kačič prepovedal izvedbo soočenja v prostorih UM

Kot smo že poročali, bi soočenje kandidatov sprva moralo potekati v dvorani rektorata Univerze v Mariboru, vendar je rektor dr. Zdravko Kačič izvedbo prepovedal.

V odzivu je bil dr. Mitja Slavinec precej ostrejši in poudaril, da mora biti univerza kot javna institucija odprta za javnost, medije in dialog ter ne sme delovati kot zaprt sistem. “Univerza je javna institucija, financirana iz javnih sredstev, zato njeno delovanje zadeva širšo javnost, ne le zaposlenih in študentov. Prav zato menim, da je javna razprava o prihodnosti univerze nujna in dobrodošla. Uradno predstavitev kandidatov v organizaciji volilne komisije razumem kot legitimen in nujen del postopka. Ob tem pa sem prepričan, da dodatna soočenja, ki jih organizirajo neodvisni mediji, pomembno prispevajo k večji transparentnosti. Eno drugega ne izključuje, temveč dopolnjuje. Kot kandidat se zavzemam za odprt dialog, zato potrjujem, da se bom soočenja BK TV z veseljem udeležil, ne glede na lokacijo. Univerza ne sme biti zaprt sistem. Njeno poslanstvo vključuje odprtost, odgovornost do javnosti in pripravljenost na dialog. Krepitev zaupanja in povezovanje z okoljem sta ključni usmeritvi, ki ju zagovarjam,” je zapisal v odgovru na novinarsko vprašanje.  dr. Dean Korošak pa je stopil v bran odločitvi rektorja dr. Zdravka Kačiča in ocenil, da Univerza v Mariboru javnosti že zdaj omogoča vpogled v svoje delovanje, zato sam v odločitvi vodstva ni videl težave. “V rektorjevo odločitev nimam pristojnosti posegati, dejstvo je, da je pristojen za odločitev komu in iz kakšnih razlogov so na voljo prostori Univerze v Mariboru. Sam njegove odločitve tudi ne vidim v smeri, da je preprečil soočenje.  Javnost v delovanje Univerze v Mariboru ima vpogled, vsi organi seznanjajo javnost s svojim delovanjem, na spletnih straneh so objavljeni posamezni podatki. Univerza v Mariboru torej ni zaprt sistem, javnost je vabljena na vse dogodke, seje organov, tudi na posamezne predstavitve ste vabljeni novinarji.”

Podrobnosti soočenja si oglejte spodaj: