Ob dnevu urgentne medicine so zaposleni v urgentnem centru UKC Maribor znova javno opozorili na kritične razmere, v katerih že dalj časa delujejo.

Zaradi sistemskih pomanjkljivosti, pomanjkanja kadra in prenatrpanosti centra, po njihovih besedah trpijo tako bolniki kot zaposleni.

»Urgentna medicina na nivoju urgentnih centrov v Sloveniji je na žalost klinično mrtva,« je bil neposreden Andrej Hohnec, namestnik predstojnika mariborskega urgentnega centra. Po njegovih besedah se stroka že več let bori za preživetje, a ostaja preslišana.

V Sloveniji naj bi po trenutnih podatkih delovalo okoli 200 specialistov in specializantov urgentne medicine, vendar jih je v samih urgentnih centrih zaposlenih manj kot četrtina.

»Polno zaposlenih specialistov v urgentnih centrih je okoli 30 – polovica jih dela tukaj, v Mariboru. Niti za en avtobus nas ni dovolj,« je ponazoril Hohnec.

Razmere za delo so naporne, kadrovske luknje pa se širijo – ne le med zdravniki, tudi med medicinskimi sestrami in drugimi sodelavci

Zaradi neurejenega sistema in počasnega pretoka bolnikov pogosto prihaja do zastojev. Mnogi bolniki ostajajo na urgenci več ur, včasih tudi dan in več, ker jih ni mogoče premestiti na oddelke.

Predstojnik urgentnega centra Gregor Prosen poudarja, da se zaposleni kljub vsemu vsak dan znova trudijo pomagati po najboljših močeh. »Upamo, da pacienti razumejo, da najboljše žal ne pomeni tudi najhitreje,« je povedal. Ob tem je izpostavil, da so zaradi stisk in dolgotrajnega čakanja še vedno pogosto tarča nasilja. »Fizičnih napadov je sicer nekoliko manj, a verbalno nasilje ostaja stalnica,« je dodal.

Kljub težkim razmeram zdravniki vztrajajo

»Delo je izjemno zahtevno, a tudi zelo izpolnjujoče – pomagamo ljudem, ko so v največji stiski,« pravi Metin Omerović, specialist urgentne medicine. A za ohranitev tega sistema bo po mnenju zaposlenih potreben jasen politični odgovor – ali si država res želi imeti nujno medicinsko pomoč ali ne.