V času uvajalnega obdobja in testiranja radarja na mariborskih cestah, se izvajajo testne meritve hitrosti brez izrekanja kazni. Izvajanje nadzora z izdajo glob za prekoračitev hitrosti se bo uradno pričelo 11. avgusta 2025.
Z novim sistemom stacionarnih radarjev želimo dolgoročno povečati prometno varnost na najbolj izpostavljenih mestnih odsekih, so sporočili iz mariborske občine.
Radarji so nameščeni na treh lokacijah
Radarji so nameščeni na treh lokacijah, izbranih na podlagi Študije za vzpostavitev nadzora hitrosti s stacionarnimi radarji na območju MOM, ki jo je izdelala Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA UM), ki je upoštevala gostoto prometa, bližino šol, vrtcev, zdravstvenih ustanov in zgodovino nesreč. Na vseh lokacijah se hitrost meri v obe smeri, vozniki pa so pred vstopom v nadzorovano območje jasno opozorjeni z ustrezno prometno signalizacijo in dodatno neprometno tablo, ki opozarja na prisotnost radarja.
Seznam lokacij in dovoljenih hitrosti, kjer se še trenutno izvajajo testne meritve in se bodo tudi začele izvajati prve meritve z izdajanjem glob 11. avgusta:
Gorkega ulica (v bližini avtobusne postaje in osnovne šole): omejitev 30 km/h
Čufarjeva cesta (na križišču Čufarjeve ceste in Ob Dravi): omejitev 40 km/h
Gosposvetska cesta (pri postaji Mbajk, križišče Gosposvetske ceste in Vrbanske ulice): omejitev 50 km/h
Podatke o prekoračitvah hitrosti je in bo tudi v prihodnje v okviru zakonsko določenih pristojnosti obdelovalo Medobčinsko redarstvo, skladno z Zakonom o občinskem redarstvu in Zakonom o pravilih cestnega prometa. Redarstvo je pristojno tudi za izdajanje glob za kršitve, zaznane z občinskimi stacionarnimi radarji, Zakon o prekrških določa, da postopka za prekršek zoper varnost cestnega prometa, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi, ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni, kar pomeni, da mora Medobčinsko redarstvo, ki deluje v okviru Skupne občinske uprave Maribor, pričet s postopkom v tem času, kar praviloma pomeni kršitelju poslati plačilni nalog (fizična oseba) ali obvestilo pravni osebi, da se izjasni kdo je upravljal vozilo.
Rezultati testnega obdobja v mesecu juliju
Najobsežnejše testiranje je potekalo na Gorkega ulici, kjer je omejitev hitrosti 30 km/h. Merilnik hitrosti (TraffiStar SR590) je od namestitve merilnih naprav julija 2025 zabeležil skupno:
184.644 osebnih in 1.718 tovornih vozil
v prekršku je bilo: 94.191 osebnih in 440 tovornih vozil (torej več kot 51 % vseh voznikov)
povprečna hitrost osebnih vozil: 31 km/h, maksimalna kar 83 km/h
povprečna hitrost tovornih vozil: 28 km/h, najvišja 44 km/h
Kar 13 voznikov je preseglo hitrost za več kot 50 km/h, 6 voznikov celo med 81 in 90 km/h, kar je izredno nevarno, še posebej na odseku ob največji osnovni šoli v Mariboru (OŠ Franceta Prešerna, ki jo obiskuje kar 750 učencev) in v neposredni bližini avtobusne postaje.
Zabeleženi podatki so zaskrbljujoči, še posebej ker so bile ob merilnikih nameščene opozorilne table, tam pa je že nameščen dvignjen prehod, kjer morajo vozniki zmanjšati hitrost vožnje. Kljub temu je bila več kot polovica voznikov prehitrih – kar potrjuje nujnost uvedbe nadzora.
Po trenutno veljavnih kazenskih določilih bi v obdobju testiranja kazni znašale:
130 voznikom bi bile izrečene globe med 500 in 1.200 €, skupaj s 7 do 18 kazenskimi točkami
Vsak 6. prekršek (cca 16.000) bi bil kaznovan s 130 € globe in 3 kazenskimi točkami
Skoraj 85.000 prekrškov bi bilo sankcioniranih z globo 40 € za prekoračitev do 10 km/h
To pomeni, da bi v realnem režimu tisoči voznikov že prejeli kazni – 85 voznikov pa bi izgubilo vozniško dovoljenje
Mestna občina bo tako do 11. avgusta namestila še dodatne opozorilne table, ki bodo jasno označevale območja nadzora. Voznike pozivamo k doslednemu spoštovanju prometnih pravil.
Neprilagojena hitrost – med glavnimi vzroki prometnih nesreč
Po podatkih Agencije za varnost prometa (AVP) je neprilagojena hitrost drugi najpogostejši vzrok za prometne nesreče ter prvi vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom (44 odstotkov) in s hudimi poškodbami (42 odstotkov). Zaradi hitrosti se zavorna pot močno podaljša – pri hitrosti 50 km/h je skupna razdalja, ki jo vozilo prevozi od trenutka, ko voznik zazna nevarnost, do popolne ustavitve, 27 metrov (reakcijska pot 14 m + zavorna pot 13 m). Pri 90 km/h je ta razdalja že 67 metrov, pri 130 km/h pa kar 126 metrov.
To pomeni, da je lahko pri višjih hitrostih reakcija in ustavljanje prepozno za preprečitev trka, zlasti v primeru pešcev, kolesarjev ali nenadnih ovir. AVP obenem opozarja, da bi zmanjšanje povprečne hitrosti v naseljih za samo 1 km/h pomenilo približno 4 % manj prometnih nesreč.
