Vlada predlaga, da se s četrtim protikoronskim zakonom koriščenje turističnih bonov omogoči pri vseh ponudnikih nastanitev, ki imajo registrirano dejavnost in katerih obrat je vpisan v register. Prav tako podaljšuje ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in ureja vzpostavitev mobilne aplikacije.
Predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19, ki je objavljen na spletnih straneh državnega zbora, med drugim predvideva širjenje upravičencev, ki lahko sprejemajo turistične bone. Vlada je s tem odgovorila na pozive sezonskih najemodajalcev in tistih, ki so v preteklih mesecih investirali v nove namestitvene obrate in v skladu s tretjim protikoronskim zakonom niso smeli sprejemati bonov.
Tretji protikoronski zakon je namreč določal, da lahko bone sprejemajo le tisti ponudniki, ki so imeli dejavnost registrirano in obrat vpisan v register pri Ajpesu 13. marca. Besedilo novega zakona to spreminja in predlaga, da se lahko bon koristi pri vseh subjektih, ki so v letu 2020 vpisani v poslovni register ter v register nastanitvenih obratov, ki ga vodi Ajpes.
Predlog zakona, ki naj bi ga DZ obravnaval po nujnem postopku, spreminja in dopolnjuje tudi začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije na področju dela, delovnih razmerij, štipendij in socialnega varstva.
Med drugim podaljšuje trajanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 31. julija. Ob tem določa, da lahko vlada ukrep pred njegovih iztekom s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra.
Namen predloga zakona je tudi blaženje učinkov zaradi delavcu odrejene karantene v breme delodajalca, ko se ta ne more izogniti odsotnosti delavca, ki dela ne more opravljati in mu ni možno odrediti dela na domu, mu pa mora delodajalec zagotoviti nadomestilo plače za čas odsotnosti. Predlog zakona tako delodajalcem omogoča uveljavitev povračila nadomestila plače tudi za te primere, delavci pa bodo upravičeni do nadomestila plače, pri čemer bo višina nadomestila odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni.
Delavec, ki mu je bila odrejena karantena ob prehodu meje in zaradi tega ne more opravljati dela, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile.
Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene.
Delodajalec bo lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače uveljavljal največ za obdobje, določeno z odločbo ministra za zdravje. V primeru odrejene karantene bo izplačano nadomestilo plače v celoti bremenilo državo. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene lahko sicer traja najdlje do 30. septembra.
Za namene preprečevanja širjenja koronavirusa predlog zakona predvideva tudi vzpostavitev in zagotavljanje delovanja mobilne aplikacije, katere namen je obveščanje oseb o stikih z okuženimi z novim koronavirusom in osebami, ki jim je bila odrejena karantena. Za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije bo odgovorno ministrstvo, pristojno za javno upravo.
Namestitev in uporaba aplikacije bosta prostovoljna in brezplačna, razen v primerih, ko je oseba potrjeno pozitivna na virus oziroma ji je bila odrejena karantena – v teh primerih si mora oseba (če je uporabnik ustreznega pametnega telefona) mobilno aplikacijo obvezno namestiti tako, da se lahko vanjo vnese naključno kodo.
Mobilna aplikacija pri tem ne bo smela omogočati identifikacije uporabnika, zbiranja podatkov o njegovi lokaciji in njegovih drugih osebnih podatkov.
Predlog zakona določa tudi začasne ukrepe za omilitev posledic epidemije z zagotovitvijo sredstev za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih, ki izvajajo institucionalno varstvo v javni mreži. Med drugim določa, da vlada v roku enega meseca od uveljavitve predloga zakona sprejme uredbo, s katero se podrobneje predpiše metodologija ocenjevanja potreb, pogojev in postopek dodelitve javnih sredstev, in sicer za obdobje dveh let.
Vir: Lokalec.si