Večina zaposlenih v javnem sektorju bo danes oziroma v prihodnjem tednu skupaj z junijsko plačo prejela tretji dvig plač v okviru plačne reforme. Izjema so javni uslužbenci, ki so končno višino plače dosegli že s prvima dvema dvigoma v lanskem letu. Po ocenah ob začetku izvajanja reforme je bilo takšnih približno 13 odstotkov zaposlenih.
Plačna reforma poteka postopoma
Plačna reforma, ki se je začela izvajati v začetku lanskega leta, predvideva postopno zviševanje plač v šestih obrokih. Ker se osnovne plače posameznim zaposlenim ne zvišujejo enako, tudi dinamika dvigov ni enotna. Tisti, pri katerih preostanek povišanja ne presega 70 evrov, ga prejmejo v celoti, v ostalih primerih pa se plače zvišujejo za 12 odstotkov skupnega povišanja, vendar najmanj za 70 evrov.
Rast mase plač ni zgolj posledica reforme
Po podatkih tedanjega ministrstva za javno upravo so se sredstva za plače v javnem sektorju v letu 2025 v primerjavi z letom prej povečala za 713,4 milijona evrov oziroma približno 12 odstotkov, na skupno 6,6 milijarde evrov. Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da rast izdatkov ni zgolj posledica plačne reforme, temveč tudi večje fleksibilnosti pri določanju osnovnih plač. Prenovljeni sistem namreč omogoča, da se lahko novozaposlenega glede na delovne izkušnje in kompetence uvrsti tudi pet ali deset plačnih razredov nad izhodiščni položaj, višjo uvrstitev pa je mogoče določiti tudi že zaposlenim.
Sindikati pričakujejo nadaljevanje reforme
V okviru reforme so predvideni še trije plačni dvigi – decembra letos, julija prihodnje leto in januarja 2028. Sindikati javnega sektorja pričakujejo, da bo reforma izvedena v celoti.
Vodji sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj sta se prejšnji teden sestala z državnim sekretarjem na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo Božom Predaličem. Na ministrstvu so pojasnili, da je šlo za vljudnostni sestanek, na katerem sta obe strani izrazili pripravljenost za odprt in konstruktiven dialog tudi v prihodnje.
Predstavnika sindikatov sta ob tem izrazila pričakovanje, da se bo po poletnih dopustih čim prej sestala celotna pogajalska skupina in da bo minister Franci Matoz reprezentativnim sindikatom podrobneje predstavil načrte nove vlade glede nadaljevanja plačne reforme ter pojasnil napovedi iz koalicijske pogodbe.
Vlada napoveduje nadaljevanje sprememb
Na ministrstvu glede nadaljnje izvedbe reforme za zdaj poudarjajo le, da si bodo prizadevali uresničiti cilje iz koalicijske pogodbe. Finančni minister Andrej Šircelj pa je ta teden zagotovil, da zamrznitev plač posameznih skupin javnih uslužbencev, med njimi učiteljev in poslancev, ni predvidena.
Franci Matoz je že ob predstavitvi pred pristojnim parlamentarnim odborom kot ministrski kandidat ocenil, da so nekatere skupine zaposlenih v javnem sektorju nepravično ovrednotene. Zavzel se je za dokončanje reforme s krepitvijo stimulativnega dela plače, vezanega na delovno uspešnost. Podobno stališče je junija predstavil tudi finančni minister Šircelj, ki se zavzema za sistem, v katerem bi bilo plačilo bolj neposredno povezano z rezultati posameznika.
Ločeni plačni stebri ostajajo predmet razprav
Koalicijska pogodba sicer predvideva vzpostavitev enotnega plačnega sistema za administrativni del javnega sektorja ter ločenih plačnih sistemov za vojsko, policijo, zdravstvo, izobraževanje, kulturo in socialnovarstvene storitve.
Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič ob tem opozarja, da posamezni plačni stebri v praksi že obstajajo prek kolektivnih pogodb dejavnosti, ki urejajo posebnosti posameznih poklicev. Kot največjo nevarnost vidi morebiten izstop posameznih dejavnosti iz enotnega sistema plač v javnem sektorju, saj bi to po njenem mnenju pomenilo krčenje javnega sistema. Če bi vlada ubrala takšno pot, bi bilo treba odpovedati kolektivne pogodbe, sindikati pa napovedujejo tudi uporabo pravnih sredstev in postopkov na mednarodni ravni.
Vir: sta
